Blog

Zakladi Ljubljanskega barja

Zakladi Ljubljanskega barja

Ko stojimo na ljubljanski Špici, torej tam, kjer se Gruberjev kanal odcepi od Ljubljanice in je v zadnjih letih, odkar so njena obrežja prenovili, znova zaživela, tudi le malokdo izmed nas Ljubljančanov ve, da smo že na Ljubljanskem barju. Prav Ljubljansko barje, spoznavanje nove kolesarske poti Barjanka in šeprej njena predstavitev v Botaničnem vrtu ter vožnja po Ljubljanici od Špice do Zmajskega mostu in nazaj do pristana v Trnovem, so bili tokrat vključeni v študijsko pot Društva turističnih novinarjev Slovenije. Začeli pa smo jo naladjici Ljubljana, LJ 59 Toma Zupančiča, ki je bil prvi ladjar na Ljubljanici.Na njej nam je Draga KepešKavalova barmanka, vodja slaščičarne Lolita v Ljubljani in svetovna barmanska prvakinja postregla s svojim zmagovitim koktajlom Lolita.

Druga najbolj spremenjena slovenska krajina

Ljubljanica še ni povsem ukročena reka, pa tudi vodovje Ljubljanskega barja vedno znova preseneča s poplavnimi vodami, tistimi rednimi in izrednimi, ko Gradaščica in Iška, hudourniška pritoka Ljubljanice, z močnim in visokim poplavnim valom lahko celo obrneta tok Ljubljanice proti Vrhniki. Vse to se dogaja tudi zato, ker človek pri posegih v to območje ne upošteva dovolj posebnosti barjanske narave in tudi ne tega, kaj vse obsega. Barje je precej večje, kot si navadno mislimo, razloži Maša Bratina, naravovarstvena svetovalka Krajinskega parka Ljubljansko barje, saj so že omenjena Špica, del Ižanske cesteVičMestni log in nekateri drugi predeli Ljubljane že del barjanskega sveta. O tem, da je denimo Špica že del Ljubljanskega barja pričajo tudi arheološke najdbe kolišča na Špici. Letos bo prav temu posvečena tudi regata rimskodobnih deblakov, ki bo junija potekala na Špici.

Iška, ki je nekoč vijugala po svoji stari strugi s številnimi okljuki proti reki Ižici, teče zadnjih dvesto let, odkar so jo uravnali, po skoraj ravni strugi naravnost v Ljubljanico. Struga Ljubljanice je bila še v srednjem veku precej širša in plitvejša in je večkrat poplavila območje prav blizu mestnih meja. Kakšnih pet tisoč kilometrov izsuševalnih kanalov na Barju, prve so kopali že sredi 18. stoletja, umetno uravnana struga Iške in gradnja Gruberjevega prekopa je del dolgotrajnih prizadevanj za izsušitev Barja, so med tistimi najbolj usodnimi posegi človeka v Ljubljansko barje, ki so za vedno spremenili njegovo prvobitno podobo. Pravega barja tod danes skorajda ni več. Današnja barjanska kulturna krajina je tako plod človeških rok, več stoletnih prizadevanj za osuševanje. »Poleg Sečoveljskih solin je Ljubljansko barje druga najbolj spremenjena slovenska krajina,« pove Maša Bratina. Prvi so aktivno začeli posegati v krajino že Rimljani, ko so skopali regulacijski kanal, po katerem so izpod Krima po Ljubljanici vozili marmorne bloke iz podpeškega kamnoloma do Ljubljane. Najbolj odločno pa se je izsuševanja lotila Marija Terezija, ki je leta 1769 izdala kar odlok o izsušitvi Barja, zato da bi postal žitnica dežele Kranjske. Njen načrt se ni uresničil, za intenzivno kmetijstvo Barje ni primerno.

Črna vas je dobila ime po šoti

Pri naselju Črna vas, ki je nastalo šele leta 1830, nam Maša Bratina pojasni, od kod izvira njegove ime. Pred začetkom osuševanja je bilo Ljubljansko barje skoraj v celoti prekrito s šoto, ponekod je bila njena plast debela dva metra, ponekod celo šest. Ljudje so jo začeli rezati, ker pa je bila prepojena z vodo, so jo v velikih kockah zlagali okoli hiš, da bi se osušila in ker je bila črna, so bile tudi hiše črne. Šoto so rezali dobro stoletje in jo uporabljali za kurivo, prodajali so jo tudi v Ljubljano, kjer je poganjala stroje v ljubljanski CukrarniTobačni tovarni in današnji Pivovarni Union. Zaradi rezanja šote se je površje Ljubljanskega barja znižalo.

»Ljubljansko barje, Pivško in Planinsko polje nas varujejo pred poplavami,« pravi Maša Bratina. Ljubljanica z Iško in drugimi pritoki zbere ogromne količine vode. Ko reke pritečejo na Ljubljansko barje, zaradi ravnega površja ne morejo hitro odteči. Hkrati v poletni vročini barje hladi ozračje, barje oziroma Iški vršaj pa je tudi pomemben vir pitne vode za Ljubljano, saj vodarna Brest prispeva približno 10 odstotkov pitne vode za oskrbo prestolnice.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Stack Entry

$120

Per Person

  • 1 Free Entrance
  • Regular Seating
  • Custom Swags
  • Free Wifi

Student Pass

$99

Bulk Order

  • 20x Free Entrance
  • 20x Regular Seating
  • Custom Swags
  • Free Wifi




VIP Pass

$199

VIP's only

  • VIP Entrance
  • VIP Seating
  • Custom Swags
  • Free Wifi